Ali skrbite za svoj krvni tlak?

Kaj je krvni tlak?

Krvni tlak lahko definiramo kot pritisk krvi na stene arterij, kar je osnovni pogoj, da se kri sploh lahko pretaka po žilah. Krvni tlak ali pritisk se ustvarja z delovanjem srca, ki deluje kot črpalka. Pretok krvi mora zadostiti potrebi posameznih organov po kisiku in hranilnih snoveh, ki so potrebni za normalno delovanje. Ko srce iztisne kri v arterije, se tlak poviša (sistolični tlak), ko kri priteka v srce, pa se tlak zniža (diastolični tlak). Krvni tlak se tekom dneva in noči spreminja (podnevi je višji, ponoči pa nižji). Nanj vplivajo tudi številni drugi dejavniki, kot so telesna aktivnost, neustrezna prehrana, prekomerna teža, različna čustvena stanja, bolečina, kajenje, pitje alkohola in kave, …, pa tudi dedna dispozicija.

Kako razvrščamo vrednosti krvnega tlaka?

Vrednosti krvnega tlaka izražamo v milimetrih živega srebra (mmHg). Vsebuje dve vrednosti, pri čemer prva številka predstavlja vrednost sistoličnega tlaka, druga pa vrednost diastoličnega krvnega tlaka.

Optimalen krvni tlak je 120/80 mmHg. Normalen krvni tlak odraslega človeka je 120-129 mmHg / 80-84 mmHg. Vrednosti krvnega tlaka, ki presegajo 140/90 mmHg, so lahko nevarne in lahko pomenijo arterijsko hipertenzijo.

RazvrstitevSistolični krvni tlak (mmHg)Diastolični krvni tlak (mmHg)
Optimalen< 120< 80
Normalen120 - 12980 – 84
Normalen-Visok130 - 13985 – 89
Hipertenzija 1. stopnje140 - 15990 – 99
Hipertenzija 2. stopnje160 - 179100 - 109
Hipertenzija 3. stopnje> 180> 110

 

Povišan krvni tlak je lahko zelo nevaren, zato je nujno, da redno opravljamo meritve in spremljamo njegove vrednosti.

Zakaj je povišan krvni tlak nevaren in kako ga zdravimo?

Trajno zvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija je bolezen, ki običajno ne povzroča težav. Ravno zato je izrednega pomena, da jo pravočasno odkrijemo in zdravimo, saj je le-ta eden od glavnih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Pojavnost srčno-žilnih bolezni, možganske kapi, srčnomišičnega infarkta in ledvičnih bolezni, ki so posledica povišanega krvnega tlaka, je z zdravljenjem arterijske hipertenzije bistveno manjša.

Kaj lahko storimo sami?

Prvi korak je vsekakor, da redno merimo svoj krvni tlak. Običajno ga merimo na nadlahti v sedečem položaju in sicer z manšeto ustrezne velikosti (glede na obseg nadlahti). Priporočljivo je, da vsaj pol ure pred meritvijo ne kadite, pijete kave ali alkohola ter da se vsaj za 5 minut pred meritvijo umirite (počivate v sedečem položaju). Med meritvijo bodite sproščeni, ne premikajte se in ne govorite. Krvni tlak izmerite 2-krat zaporedoma, med meritvama naj bo od -1 do 2-minutni premor. Vse opravljene meritve beležite v zvezek. Pri urejenem krvnem tlaku zadoščata meritvi enkrat na teden (enkrat zjutraj in enkrat zvečer). Krvni tlak izmerite takoj zjutraj, ko vstanete, in zvečer pred večerjo.

Priporočamo uporabo kakovostnih merilnikov krvnega tlaka znamke Mediblink:

 

--> Merilnik krvnega tlaka M540 AFib

--> Merilnik krvnega tlaka M520

--> Merilnik krvnega tlaka M500

--> Zapestni merilnik krvnega tlaka M505

--> Manšeta za merilnike M540 AFib, M520 in M500

 

Svetujemo vam tudi, da prenehate s kajenjem, omejite pitje kave in alkohola, uravnotežite svojo prehrano in posledično zmanjšate morebitno preveliko telesno težo, omejite vnos soli v telo ter poskrbite za redno telesno aktivnost (npr. s hojo, tekom, kolesarjenjem in/ali plavanjem).

Poskrbimo za svoje srce!