Moj otrok ima vročino

Vročina je povišana telesna temperatura in je običajno eden od bolezenskih znakov in pomemben obrambni odziv organizma. Vročina sama po sebi ni nevarna, razen v redkih primerih in kadar ob vročini napačno ukrepamo. Pomembno je odkriti vzrok za bolezen, ki je privedel do vročine. Poleg merjenja telesne temperature je zato pomembno opazovati tudi splošno stanje otroka in morebiten nastop drugih bolezenskih znakov.

Kaj je vročina in zakaj nastane?

Telesno temperaturo vsakega človeka kontrolira termoregulacijski center v možganih. Normalna telesna temperatura se giblje med 36,2 in 37,2°C, merjena pod pazduho, do 37,5°C v ušesu in do 38°C v zadnjiku. Na vrednost telesne temperature vplivajo telesna presnova, čas dneva, starost, spol, telesna dejavnost, temperatura zraka v okolici in mesto merjenja na telesu. Vročina je telesna temperatura, ki je višja od teh vrednosti.

Do povišane telesne temperature pri otroku pride zaradi različnih razlogov. Med najbolj pogostimi so okužbe, tako bakterijske kot virusne.

Zakaj je vročina lahko koristna?

Vročina ima ponavadi negativen prizvok, vendar pa ima tudi določene pozitivne učinke. Je namreč fiziološki mehanizem, ki pospeši imunske procese in nam tako pomaga pozdraviti okužbo. Kadar otroku prezgodaj dajemo zdravila za zniževanje temperature, lahko zaradi tega prepozno prepoznamo vzrok bolezni in je zato tudi ne zdravimo pravilno.

Kje otroku izmeriti telesno temperaturo?

Za otroke je najbolj priporočljivo merjenje temperature z elektronskim termometrom pod pazduho ali z infrardečim termometrom v ušesu ali na čelu. Pri merjenju je potrebno natančno upoštevati navodila za uporabo termometra. V preteklosti so bili najbolj poznani klasični termometri z živim srebrom, ki sedaj niso več dosegljivi. Nadomeščajo jih klasični osebni termometri, ki večinoma delujejo na osnovi galija. Slabost klasičnih steklenih termometrov je, da za merjenje potrebujejo dlje časa kot ostali, pri čemer mora biti otrok miren, poleg tega se ob nepravilnem ravnanju lahko razbijejo.

Kdaj je potrebno vročino zbijati in kako?

Nesmiselno je zbijati vročino za vsako ceno. Zbijanje vročine lahko posledično pomeni kasnejše prepoznavanje vzroka bolezni, v nekaterih primerih tudi podaljšanje časa zdravljenja. Cilj zniževanja telesne temperature je zmanjšati in ublažiti neugodje ter preprečiti vročinske krče pri občutljivih otrocih. Pediatri priporočajo zniževanje telesne temperature šele, ko ta naraste nad 38,5 °C, če je otrok ob tem živahen, dobro pije in dovolj odvaja. To velja za sicer zdrave otroke, starejše od treh mesecev. Vedno pa moramo opazovati, kako se otrok počuti.

Kako lahko torej otroku pomagamo sami?

Prvo pravilo je, da lahko sami zdravimo enostavna vročinska stanja doma največ 3 dni. Otroku pogosto ponujajmo zadostne količine tekočine, da ne bi dehidriral. Dojenčke naj mamice večkrat podojijo, malo starejšim ponudimo, kar jim tekne, najbolje pa vodo, čaj, juho ali kompot. Otroku odstranimo tople odeje in oblačila. Oblečemo jih v zračna in lahka bombažna oblačila. Temperaturo v sobi znižamo na 20-22°C in jo večkrat prezračimo.

Izrednega pomena je ohlajanje otroka z obkladki ali z mlačno kopeljo. Voda naj ima na začetku temperaturo 39°C, nato pa jo z dodajanjem hladne vode v 5 minutah ohladimo na temperaturo med 32 in 35°C. Otroka v vodi hladimo od 5 do 10 minut. Namesto kopeli lahko otroka slečemo in zavijemo v rjuho, ki smo jo prej namočili v mlačni vodi. Počakamo nekaj minut. Otroku lahko z obkladki obložimo tudi le določen del telesa, npr. le čelo ter roke in noge. Ne pozabimo, da lahko otroku pomagamo tudi tako, da smo preprosto ob njem.

Kdaj moramo z otrokom k zdravniku?

K zdravniku moramo, kadar telesna temperatura otroku zelo na hitro naraste nad 39°C, kadar opažamo, da je zelo zmeden, se ne odziva na naše klice, se duši, je pomodrel ali ne more do zraka. Tudi če težko ali zelo pospešeno diha, je bled, pretirano zaspan, neješč ali ima vročinske krče, je nujen takojšen obisk pri zdravniku. Enako ravnamo tudi pri otrocih, ki so mlajši od 3 mesecev in imajo vročino nad 38°C, ter če gre za kombinacije simptomov kot so vročina in pojav izpuščaja, znaki izsušitve telesa, vročina z bolečinami v ušesu ali bolečina ob uriniranju.

Posvet z zdravnikom svetujemo tudi pri otrocih vseh starosti z vročino, ki preseže 40°C ali če vročina pri otroku po treh do petih dneh ne pade. V tem času praviloma mine večina nenevarnih virusnih okužb, ki ne potrebujejo dodatnega zdravljenja. Prav tako mora otroka videti zdravnik, če vročina po prehodnem padcu in izboljšanju počutja spet poraste na visoke vrednosti.

Kateri pripomočki so nepogrešljivi za domačo diagnostiko in zdravljenje?

Pri določanju resnosti vročinskih stanj so nam v pomoč naslednji diagnostični pripomočki:

Termometer: Poznamo več vrst termometrov za določanje trenutne telesne temperature. Priporočamo uporabo naslednjih Mediblink termometrov:

Pulzni oksimeter: Služi za določanje ravni kisika v krvi in omogoča spremljanje oksigenacije bolnikovega hemoglobina, s pomočjo para senzorjev, nameščenih na tankem delu pacientove konice prsta. Priporočamo uporabo naslednjega Mediblink pulznega oksimetra:

Hladilno-toplotne blazinice: Z njihovo uporabo lahko otroku ponudimo prijetne hladne ali mlačne obkladke za najbolj prizadete dele telesa. Priporočamo uporabo Mediblink hladilno-toplotnih blazinic s kroglicami:

Nosni aspirator: Ob pojavu težav z zamašenim nosom, sinusi ali ušesi, je nosni aspirator učinkovita in varna rešitev za čiščenje teh poti. Priporočamo uporabo Mediblink nosnih aspiratorjev:

Inhalator: Pomaga pri zagotavljanju prehodnosti dihalnih poti pri bolj ali manj zahtevnih respiratornih obolenjih. Priporočamo uporabo Mediblink inhalatorjev:

Kaj pa zdravila?

Ko se odločimo za zniževanje telesne temperature z zdravili, je na prvem mestu paracetamol v obliki sirupa ali svečk in sicer glede na telesno težo otroka (približno 10mg/kg telesne teže). Velika večina takšnih zdravil (paracetamol in antipiretiki) je v prosti prodaji v lekarnah in zanje ni potrebno obiskati zdravnika.

Pazimo, da nikoli ne presežemo dovoljenih odmerkov zdravila. Z otrokovim pediatrom se posvetujte, ali lahko otroku hkrati dajete različna zdravila, koliko katerega in kdaj.

Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Kako lahko sami poskrbimo za preventivo?

Infekcijskih bolezni v otroškem obdobju ne moremo povsem preprečiti, lahko pa njihovo število zmanjšamo. Najbolj so ogroženi manjši otroci, ki prvič vstopajo v skupino otrok (jasli, vrtci ali druge skupine otrok). Otroka lahko delno pripravimo tako, da mu pomagamo prebroditi stres ob ločitvi od matere in da ga na odhod v vrtec čim bolje pripravimo, seveda pa mu ob tem ponudimo kar čim več sadja, zelenjave in vitaminov. V prehrano lahko vključimo tudi različne prehranske dodatke za višanje odpornosti, ki so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.